Tjaša Marinič

Moje ime je Tjaša in sem študentka četrtega letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani smer dvopredmetni učitelj matematike in računalništva. Prihajam iz Goriških Brd. To je pokrajina na Goriškem v bližini Nove Gorice. Sem ljubiteljica dobre hrane, živali in glasbe. Sem zelo družabna, komunikativna in redoljubna oseba.

 

 

  1. refleksija

Pretekel je približno en mesec odkar smo se razdelili v skupine in izbrali temo za igrico. V prvem tednu smo imeli veliko idej, zastavili smo si preveč ciljev, vse je bilo dokaj nepremišljeno. Zamislili smo si, da bomo naredil igro v kateri igralec išče izgubljen zaklad. Da zaklad odklene, mora rešiti nekaj nalog. Pri vsaki nalogi dobi delček ključa, ki ga na koncu potrebuje, da odklene zaklad. Po tem pa samo ugotovili, da zgodba nima pravega pomena, še manj pa smiselne povezave s šifriranjem. Po tem se nam je zataknilo, saj smo imeli težave s tem, da bi se uspeli sestati kot celotna skupina. Vsak izmed nas ima poleg faksa še druge obveznosti, zato se je zelo težko uskladiti. Pred dvema tednoma smo popolnoma spremenili zgodbo igre. Tema seveda še vedno ostaja enaka. Sama sem nad zgodbo zelo navdušena. Zdi se mi, da smo na pravi poti, vendar moramo še kar nekaj stvari doreči. Dogovorili smo se, da se jutri ponovno sestanemo vsi člani skupine in stvari dokončno dorečemo. Pogovoriti se moramo o številu aktivnostih, ki jih bo imela igra, o jezikih/znakih, ki jih bomo uporabili v igri, nekatere elemente igre bomo morali odstraniti nekaj pa dodati. S Tino sva se danes že lotili z grafiko. Zadali sva si cilj, da čim prej dokončava vsaj glavne junake.  Jan in Sandi pa bosta prevzela programerski del, saj sta na tem področju močnejša od naju. Sama si zelo želim spoznati Unity in upam, da bom lahko tudi jaz kaj prispevala k programerskemu delu.

2. refleksija – realizacija igre

S Tino sva prevzeli odgovornost za grafiko in pisanje dokumentacije, Sandi pa je prevzel programerski del, saj nas je Jan žal zapustil. Vsi člani skupine smo dobro sodelovali med seboj. Večkrat smo se dobili na kavi in se pogovarjali o tem kaj bo kdo naredil in kaj bi še lahko naredili. Veliko smo komunicirali tudi preko messengerja. S Tino sva sicer več komunicirali med seboj, saj sva obe risale grafične elemente. Na koncu sva imele nekaj težav, ko smo posamezne elemente začeli združevat v celoto, saj se nam barve niso povsod ujemale. Delo smo si razdelili enakovredno. Menim, da sem v grafične elemente vložila veliko časa in truda. S končnimi izdelki sem zelo zadovoljna, predvsem za to, ker na tem področju nisem imela nikakršnih izkušenj. Če bi imela več časa, bi grafične elemente lahko še dodatno dodelala in izboljšala. Kar se tiče same grafike, menim, da je smiselnost, zahtevnost in kompleksnost grafike popolnoma prilagojena ciljni publiki. Povezana je z vsebino, liki so tehnično zahtevni in dovršeni. Ravno tako tudi scene. Barvna usklajenost je primerna za vsebino in ciljno publiko. Infografika je primerna ciljni publiki. Spletna predstavitev igre vsebuje osnovne informacije, ki so v nekaterih delih nepopolne. Učni cilji so povezani z vsebino in aktivnostmi. Igra ni najbolj dodelana, saj nas je na koncu povozil čas. Med novoletnimi počitnicami smo si zadali veliko ciljev za realizirat, a smo žal vsi člani skupine zboleli. Posledično smo morali iz igre odstraniti aktivnost, pri kateri bi moral učenec na koncu uporabiti še šifriranje. Igra žal ni realizirana tako kot smo si zamislili. Možnosti za razširitve je veliko. Lahko bi dodali več različnih algoritmov za šifriranje (javni ključ, dvojiški sistem, šifriranje s simboli,..), posledično tudi progress bar, na koncu igre pa še tabelo s povratno informacijo za učenca in učitelja. Največja pomanjkljivost naše igre je ta, da igra ni dodelana in da bistva kriptografije nismo predstavili tako, kot smo si na začetku zamislili, zaradi stiske s časom. Kljub temu, da smo med izdelavo igre imeli veliko vzponov in padcev, sem zelo vesela, da sem lahko bil del vsega tega.